Siga-siga

Grki ne da imajo samo simpatični rek, tudi držijo se ga :)  In to temeljito. Pa še nalezljiv je ... "počasi-počasi" ... se da navadit, preverjeno :)

Resda je moj grški dopust že precej oddaljen, ampak nikakor ga ne gre pozabiti. Predvsem zato, ker je pomenil kratek odklop od  vsega, kar se nam je nakopičilo v tem letu ... letos nas žal spremljajo resne poškodbe :( Pozimi mama, poleti oče ... s težkim srcem sem istočasno čakala odhod letala in hkrati klic iz bolnice ... na srečo je bilo tistega dne vse na moji strani - ugoden klic iz bolnice in miren večerni let. In tisti trenutek, ko smo se ob polnoči usedli k prvi hrani tistega dne, mi je za en teden vse padlo iz ramen :) Od tistega trenutka sem bila "siga-siga" :)))

Ko smo Santorini prvič obiskali (le kot enodnevni izlet) smo bili nad otokom strašno navdušeni, le malce nas je skrbelo, kje so tisti pravi hoteli :) Ko smo zadevo preverili, smo se odločili, da je po obisku Samosa, Lesbosa, Krete in Zakintosa letos na vrsti Santorini.

 Belo-modra lepota na vrhu klifa nas je zopet prevzela, ...

ampak spoznali smo, da Santorini niso le trije mondeni kraji, ki se bohotijo na razglednicah.  ...

 Imerovigli

 

Fira

 

Oia

 Santorini so tudi simaptične vasice s tako ozkimi uličicami, da ne vem, kako se po njih sprehajajo "ta prave" grkinje :) Saj na veliko se verjetno res ne sprehajajo, ker je mesto bolj ali manj zapuščeno. Zato ga tudi imenujejo "mesto duhov".

Mesa Gonia

 

Ampak obstaja tudi vasica s še bolj ozkimi potmi in strašno nenavadnimi vhodi v stanovanja (tisti kamni pod vrati so stopnice). Emporio je tako nenavadna vasica, da si jo lahko izmislijo le grki :)

 

Vsekakor pa na nobenem koraku ne gre prezreti, da je otok vulkanskega nastanka. Točneje, nekdanji vulkan. Eden od njegovih kraterjev je še vedno aktiven, trenutno v morovanju. Železo in žveplo (katerega vonj je ob kraterju zaznati) dajeta svojevrstno barvo kamninam in zalivu ...

Vulkan Nea Kameni

-zaliv-

-vulkanske kamnine-

-krater-

Po izbruhu vulkana, je vulkanski pepel "zgradil" nenavaden  kanjon. Ko se voziš po njemu imaš občutek kot bi se vozil po luni :) Na koncu kanjona se odpre zanimiva plaža, na kateri se lahko brez strahu pred poškodbo, obmetavaš s "kamenjem" :)))) "Kamenje" je tako lahko, da plava na vodi. Tako "kamenje" je lahko le vulkanski pepel :)

Še ena čudovita plaža za oči - Rdeča plaža. Mi smo si jo ogledali z vrha. Tisti, ki so jo "preizkusili" spodaj (so se kopali) se niso strinjali s pridevnikom "čudovita" :)

Všeč mi je na otokih, ker tudi, ko je peklensko vroče ni zares vroče, ker vseskozi piha. Da pa je pozimi tu orkanski veter vsakdanjik pričajo drevesa, ki jih ne bilo težko obrati, če bi bila sadno drevje :)

Po grški počasnosti sem se vrnila v nori vsakdan, ki me je počakal odprtih rok :) Da mi le ne bi bilo preveč dolgčas :) Čeprav sem upala, da me tekom poletja moja ustvarjalnost močno zagrabi, tega žal nisem dočakala. Nekaj malega pa sem vseeno spravila skupaj. Ampak o tem pa kdaj drugič ... ko bom spet pri volji za pisanje :)

Kate

Foto: predvsem moj "mladinec" T., nekaj pa tudi jaz

Imamo jih - počitnice!

Dober dan, po doooolgem času :)

V prejšnji objavi sem si želela pomlad ... no, zdaj sem pa že dočakala poletje :) In počitnice! Juhu! Ok, dopusta še ne, ampak se zadovoljim s počitnicami :) S tistimi od otroka, ker to pomeni, da si končno lahko privoščimo vikend na morju (ker ni več "moram do ponedeljka narest seminarsko", "v torek pišemo, se moram učit" ... :) ) in tudi tistimi zame, ker pomeni, da v nedeljo ni treba dokončno premišljevati, kaj se bo delalo naslednji teden in ni treba pripravljati robe za delavnice :) Saj ne, da mi je bilo hudo, to sploh ne. Ampak po 10 mesecih si pa zares zaželiš kak teden in vikend brez tega :)

Morda bom sedaj končno tudi jaz našla čas, da kaj naredim tudi zase. Po dolgem času sem namreč privlekla na plano fimo in začela porabljati ostanke :) Ampak tako "na lahko", ob pitju kavice :) Saj veste, da ne gre za začetek pretiravat :)

No, fimo nimam še kaj pokazat :P, pokažem pa lahko darilca, ki sem jih dala otrokom ob zaključku. 

Mornarček za srečo

Predelana čokolada za posladkat 

(recept: z malo mleka stopiš mlečno čokolado, ji dodaš zmlete lešnike in malo cimeta (po želji drugačne dodatke) ter razdeliš v male papirne modelčke za mufine in dodaš zastavico)

ter post it blokec za vsakega, za zapisovanje poletnih skrivnosti in želja :)

P.S.: Slike so iz zaključka dveh skupin, 9 kompletkov manjka (če kdo išče na sliki svoje ime, nisem pozabila na tretjo skupino :) )

Šolarji in starši uživajte(mo) počitnice, vsem ostalim pa želim dolgo poletje, pa ravno prav vroče naj bo! :)

Kate

I don't like Mondays

Komad dober, itak. 

Pa še res je, kar pravi naslov:) Danes bi ga z lahkoto preskočila. Ponedeljek mislim. Samo potem bi imela v torek preveč dela :)

Sem malo pobrskala po mapcah, pa našla še nekaj fotk! No ja, saj čisto ne-delovna pa res nisem bila čez poletje :) Še dobro, da imajo kakšne gospe RD, da me potem njihove prijateljice postavijo pred dejstvo, da "jutri nujno rabijo darilo". 

Narejeno iz ostankov, seveda :)

Kate

Reader? Ne, hvala.

Vsakič, ko sem držala miško, da kliknem, vsakič sem se premislila. 

V bistvu me je odvračalo védenje, da je skoz 1000+(1000+1000+...) neprebranih blogov.

No, pa sem se v enem trenutku odločila in "vse prebrala" v manj kot 5 minutah ;) Takoj se bolje počutim :) 

Poletja je nepreklicno konec. Mogoče se vremenu odtrga (hja, saj kakšno pa nam jo je ta vikend zagodlo?) in bo še postalo toplo, a moje izkušnje so žal take da, ko enkrat oblečem prevečkrat zapored dolge hlače, potem je čas, da se pripravimo na jesen:) Sicer pa je tudi mesec september nesporen dokaz, da je konec lenarjenja, da je prišel čas za delo:)  Prvi teden šole je bil kaotičen, saj se je naš gimnazijec privajal na novo šolo, nove prijatelje in na popolnoma nov ritem. In predvsem na to, da se v šolo ne sme zamudit (hm, saj ne, da bi v OŠ kdaj zamudil:)), ker se dobi neopravičena ura! :) Sedaj smo že ustaljeni to, da pa mi kronično vse pade na ene in iste dni je pa tako ali tako že skoraj normalno :) 

Moja ustvarjalna muza je letos še vedno na dopustu. Ma je bila celo poletje. Se noče vrnit in to mi ni všeč. Nekaj sem sicer sestavljala, a nekako to niso "moji" izdelki. Edini svetel trenutek ustvarjalnega navdiha je komplet verižice in prstana, ki sem si ju že pred 2 leti zamislila za k obleki :) No ja, dolgo je trajalo. Amapk zgleda, da res nisem nujno rabila :) Iz ostankov pa je nastalo še nekaj izdelkov. Itak.

Upam, da se muza res kmalu vrne z dopusta ... :)


Kate

Samo še vroč spomin

Spomin na dopust, na 14 brezkrbnih dni, namenjenih brezdelju. Ampak včasih je tudi brezdelje hudo utrujajoče :) Posebno, če le tega nisi navajen. No, pa vseeno gre.

Ko kriza mine, se človek navadi ... :))))))

Letos smo se odločili, da naše grške počitnice preživimo na zahodni obali, kjer še nismo bili, na obalah in otoku Jonskega morja. Blizu doma, torej :) Naša destinacija: Zakintos.

Tokratne počitnice mi razen odličnega hotela, dobre družbe, novih poznanstev in dobre organizacije agencije, niso pustile posebnega vtisa. Nikakor nobene slabe besede o ničemer, a letos se nisem počutila "grško" :) Morda sem pa že tako navajena pohajkovanja po grških otokih, da mi je vse preveč domače :)

Hotel smo imeli super! No ja, saj ga imamo skoraj vedno, če nam le uspe najti prostor v takem, ki leži na sami obali. Ni ga čez ležanje pod palmo na vrtu hotela in hiter skok v morje. Vsekakor pa tudi pogled iz sobe ni zanemarljiv :)

Mestece Argassi je prijetno mestece, z veliko tavernami, dobro hrano, nočno življenje pa je primerno za resne osebe :) No ja, če hočete nore zabave tipa "sky is the limit", pač tu ne boste zadovoljni:) Je pa Laganos nedaleč stran, tam pa je tega popolnoma dovolj :) In samo posredujem izjavo Angleža iz našega hotela(okoli 25 let ima), da sta Ibiza in Laganos največja primera angleške sramote :))
Vsekakor pa je povsod dovolj Angležev tako, da sem na trenutke celo pomislila,d a se še nisem vrnila iz Londona :))))

Otok smo si ogledali podolgem in počez, vsekakor tudi okoli in okoli (nekaj pač je treba početi 14 dni, nismo mi samo za ležanje). Klifna obala me je na vsakem koraku spominjala na delček slovenske obale ter vsekakor na hrvaško, "blue caves" pa so dodale še "piko na i" podobnosti z otokom Biševo. Všeč mi je modrina globoke vode, všeč mi je skok v osvežilno vodo in noro dobro je plavati po jamah.

Zaliv Navajo, bolj znan kot Zaliv tihotapcev, je zares čudovit. Žal kopanja v njem nisemo doživeli, ker je bilo tistega dne prevalovito in ni bilo možnosti ustavljanja. Smo si ga pa zato šli ogledat še od zgoraj navzdol, pa je tudi zadostovalo :) Sicer nas tista "tihotapska ladja", ki je nasedla čisto na sredi zaliva (leta 1983 in nič prej :)) ni prepričala o avtentičnosti, ampak turistični magnet, največkrat slikan zilav na svetu je tam in seveda je to bistvo, mar ne? Hm, v Sloveniji imamo nekaj avtentičnih "ostankov". Zgleda, da so na napačnem magnetnem polu :)

Če greš iz Zakintosa in ne vidiš želv, potem si ali jeseni tam, ko jih ni več ali pa se ti ni dalo v zaliv, kjer se parijo :) Tudi s pedalinom se da do njih - seveda, če si lociran na pravi plaži. Mi smo se odločili za ogled s "polpodmornico" , s tem jo menda v tem času zagotovo vidiš. Opevana polpodmornica ni dosti drugačna od našega Subaquatica, ampak verjetno je potopljeno rimsko cesto pod piranskim obzidjem bolj dolgočasno opazovati kot želvo, ki gre vsake toliko časa po zrak? :))) Priznam, da je name naredila veliko večji vtis velika želva, ki nam je pred leti pripravala mimo jadrnice, nekje na poti na Vis, ampak tudi iz "akvarija" ni tako slabo :)))

Vzporednice s Slovenijo postavljam samo zato, ker sem v hotelu poslušala Angleže, ki so se tako noro navduševali nad vsemi temi zadevščinami, bili tako vzhičeni, da so kar skakli od veselja, ko so kazali slike :) Nas pa so malo čudno gledali, zakaj nismo tako navdušeni kot oni. Pa smo jim povedali, da imamo veliko teh stvari doma, če pa ne ravno doma, pa samo "skočimo" k sosedom in to vidimo :) Po 10 - 14 dneh druženja so nas nekako razumeli in upam, da smo koga s hvaljenjem Slovenije vsaj malo navdušili in se bo kdaj ustavil tu.

Ampak vse pa le ni bilo ne-grško. Hrana :) Ta nas letos ni razočarala :) Tisti, ki ste mi bolj blizu veste, da sem v vsakdanu malce zoprna s prehranjevanjem 5x na dan, müsliji za zajtrk, hrana po pameti, kruha in krompirja v bistvu ne jem ... Ja, samo ne to tam dol. Ne, ne, to tam ne gre :) Niti nočem, da gre :) Popečen kruh s česnom, popečen kruh s paradižnikovim pestom, gyros (absolutno s pito) , svinjsko meso tako ali drugače , feta, musaka s krompirjem, obložena miza ob 10h zvečer ... :))) Odlično dobra hrana, dobri 2 kg sem jo prinesla kar domov. Pa ne v prtljagi :)))))

Kljub neprevlikemu navdušenju nad samim otokom smo imeli krasen dopust, to pa je največ vredno! Po 10 dneh mraza bi se za nekaj dni z veseljem prestavila nazaj :)

Ampak se ne bom, bom čisto zadovoljna z našo Obalo. Jaz jo imam rada :)


Kate

Gremo jeseni naproti

No, saj vem, da še ni jesen. Je še poletje, je. Zame je poletje vse, dokler lahko nosim japonke:) Ampak začetek šole nekako naznanja, da se je končalo tisto brezkrbno poletje. Prvi dnevi šole so mimo. Zakorakali smo v zadnji razred OŠ in, ko pomislim nazaj je minilo, kot bi mignil! Takrat je bilo vse euforično, novo. Sedaj s prvimi dnevi šole nisem imela ne vem kako veliko, edino dnevni bioritem se je malo spremenil. Od sedaj naprej kuham kosilo, ob uri za kosilo, samo zase :) Ta velik sploh ne vem zakaj reče, da pride na kosilo, če ga poje zvečer, ta malo manj velik (težko napišem ta mal, ker me je preko poletja pošteno prerasel:) ) pa bi tako pojedel vse kar imam, ko se primaje iz treninga.

Moja "služba" počasi napreduje, "šefica" mi nalaga kar precej dela :) A se ne pritožujem in ga z veseljem naredim :) Tako sem pridna, da sem si spet zaslužila tri dni morja :) Upam, da bo lepo vreme, ker potovati z ladjo v dežju po moje ni preveč navdušujoče ;)

Pa, da ne bom skoz pri verižicah, poliju in dopustu :) Moja prva strast, ki me je pred nekaj leti zapeljala v vode ustvarjanja, je bila servetna tehnika. Ta preprosta tehnika omogoča, da v pomanjkanju časa narediš nekaj, kar drugi nimajo :) Za darilo je obdarovanka dobila kuharsko knjigo. In, ker rada dajem nekonvencionalne šopke sem si zamislila, da dobi zraven - začimbe. Ker nikakor nisem imela ideje, kako dolgočasne lončke povezati v celoto, sem šla pogledat v hrčkov brlog, tam našla ikeino vazo in nastalo je tole (morda pa komu postopek prav pride):

Začimbe sem kupila in jih vzela iz originalne embalaže.

Ker je vaza prozorna, rabi temnejšo podlago. Oblepila sem jo z enim slojem prtička, ki sem ga odstranila. Hvala za sonček, na balkonu se je hitro posušilo,

da sem lahko pobarvala z belo akrilno barvo.

Za finiš sem razrezala prtiček in z "deli zelišč" polepila vazo.
Darilo je tako dobilo piko na i, obdarovanka pa zelišča za nove kuharske eksperimente.

In za konec se moram samo sebe pohvaliti, da sem vse tudi poslikala - bravo jest! :)

Nedelja se počasi končuje, lepa je bila; še veliko takih!

Kate

Verižice tega poletja

Čerpav sem imela fimo kovček (čeprav je notri še kaj drugega, je ime splošno domače:))) s sabo, sem uporabila samo "robo" iz tistega za nakit :) Ja res, prav smešno, kako ločena kovčka, pa čeprav je en pravi delavski "kovček", drugo pa odslužena borša s krasnimi predali :)

V bistvu sem se presej dolgo samo spogledovala s kovčkoma, na koncu pa sem si rekla, da bi bilo zelo neodgovorno, da jih ne "zluftam" :) Ozurpirala sem kuhinjsko mizo (si upam, ker je ta glavna miza na morju zunaj ;) ) in potem ob jutranji kavici, pa opoldanski vodi, popoldanskem čveku, ob vsaki priliki :) kaj "spletla". Nekaj izbora ...




Vse verižice so narejene iz "stare robe", ki mi je že malce presedala in sem se odločila, da je skrajni čas, da spravim izpred oči :))) Še nekaj obeskov čaka, da jih odrešim :)

Dolgo vroče poletje

En lep pozdrav vsem!
Še sem živa! Tudi letalo sem preživela :) Čeprav moj otrok pravi, da sem zgubljen primer, jaz vseeno mislim,da nisem tko grozna ;)

Kreta - hmmm, kje je že to? :)
14 dni uživanja, vsak teden drug konec otoka. Malce nevšečnosti z agencijo. No, v bistvu rata problem, če je vodička neizkušena in zraven še zelo prepričana vase. No, po domače povedano, za bruhat :) So se mi kar zasmilili ljudje, ki so bili prvič v Grčiji in so dobili njene odgovore ... no, jaz sem zadeve postavila na svoje mesto, unim iz agencije (čeprav v kombinaciji pogovrne angleščine in nemščine) povedala ta svoje, potem pa nas je zadnji dan čakala steklenica vina in še nekaj v opravičilo :)

Mi smo se pustili zmest samo za trenutek, drugače smo po grško uživali :) Nič posebnega, enostavno vse na lahko, na počasi, kakor pripada tistemu delu zemeljske oble :) Letos je gospod rekel, da si bo ogledoval naravne znamenitosti, predvsem plaže :) Ostala dva se nisva pritoževala :) Šli smo preverit, če je Elafonisi res tako tropska. Res je :) Žal nobena slika ne prikaže tistega, kar je res. Kdor je bil tam pa ve, kako zares zgleda :)


Ker je 14 dni dolgo na enem koncu, smo si privoščili eno plovbo do Santorinija. Želja uresničene, videla sem ga, ne rabimo kmallu tja na dopust :)

No ja, ampak vseeno se gospodu ne dam :) Jaz sem vsekakor hotela videti nekaj kamnov :) Pa preverit, če je v Knossosu res veliko peska, kot je prijateljica D. rekla :) Je veliko peska, ampak na srečo nismo imeli vetra. Bilo je peklensko pripekajoče, ampak vseeno veliko bolj vzdržno kot te dni pri nas :)


Pa še en spomin na pogled iz hotelskega balkona v Malii. Trava takoj, ko si stopil iz sobe, bazen malček naprej, nedaleč stran pa morje. Za bogove. Ok, če na za njih, pa zame:) Sicer cel teden z veliki valovi tako, da sem šla še celo jaz, ki ne maram bazenov, se splavat tja :) V valove smo se pa samo metali :) Ma je bilo fino in naporno :)


Predno smo šli na drugi del dolgega dopusta, ki smo ga po dolgem času preživeli celega v Portorožu, je po Grčiji sledil finiš v službi. Junija sem se namreč odločila, da imam dovolj tlake, da se ne grem več. In tako sem v začetku avgusta rekla adijo sodelavcem in odšla na svojo novo pot! Sedaj jo tlakujem. Sama sebi in upam, da si naredim lepo ;) Moja prijateljica mi je vedno rekla, če ne greš, ti že ni dovolj hudo ... pa šeprav je imela. Ko je bilo dovolj hudo, sem zbrala pogum in šla :)

Ampak veliko stvari je veliko lažjih, če imaš prijatelje. In jaz jih imam precej. Doma, v službi, po svetu in na spletu :) McCrafty mi je že veliko nazaj podarila nagradi. Hvala, hvala! Jaz pa ju podarjam vsem blogericam, predvsem seveda ustvarjalkam, ki jih redno spremljam :) Sicer pa sem videla, da se menda že vse dobile te nagrade. Ma carice smo, bi rekel moj otrok :)