ponedeljek, 23. februar 2009

Mala darila

Eko, sedaj sem si končno spravila fotke v svoj laptop! Pa jih veliko preprosteje delim z vami :)
Nakaj darilc na kupu, vse za vodnarje :) Najnovejši izdelek so tele male (papirnate) torbice, v katere se skrije nekaj malega sladkarij, čisto dovolj prostora pa je recimo za nakit.



Sledi čestitka, ki je na cilj menda prispela nepolomljena. Minimalistična zunanjost ...

Voščilo v notranjosti ...

... ter sladko darilo v pod notranjostjo :)


Za konec še ena minimalistična škatlica, ...


... v kateri se skrivajo fimice. To je sicer že pravo darilo in ne malo darilo, ampak po velikosti res ni bilo veliko :))


Aha, še nekaj. Če me vprašate po modelih škatlic ali česarkoli drugega - težka bo. Prijateljice so se že navadile, da me samo vprašajo "Mušter se da dobit?" Pa istočasno že same odkimavajo zraven, ker žepoznajo odgovor :) Pa ne, da ga ne bi dala, ampak primerjava tistega, kar je zame mušter, pa končnega izdelka je znanstvena fantastika :)

nedelja, 22. februar 2009

Po krofih diši ...

Tako sem rekla, ko sem odprla vrata našega stanovanja in je od tašče gor zadišalo po krofih :) Ampak je bila "varka". Niso bili krofi, samo skutne miške. Ko so sveže, kar padejo v človeka. In tako priročno je, ker samo usta odpreš in takoj poješ:) Edino marmelade nimajo. Ampak to ni problem, ker se jo da prav dobro z žlico zraven jesti :). Saj verjetno poznate recept, a ga napišem, ko ga izvehtam:)

Drugače pa smo letos že menda drugo ali celo tretje leto popolnoma nepustni. Kar je za mene skoraj nesprejemljivo, a pride tako, da te kaj mine za nekaj časa. Sem prepričana, da bo enkrat padla dobra ideja in sebo pri Kate zopet šivalo, lepilo, oblačilo, jedlo krofe in neznansko zabavalo :)))

V bistvu se je začelo tam, nekje leta 1994. Čeprav je bil čas izpitov, so nam šle po glavi same neumnosti (jah no, saj takrat je za to čas, ne? :))). Ali pa je bilo mogoče to že obdobje absolventa, ko misliš, da je ves čas na svetu samo tvoj :))))) ? Nevermind, iz neba je v četrtek popoldan padlo, da gremo v soboto v maškare :) Seveda, brez kustuma, še manj ideje. Ampak, zadnji dan ima še vedno dovolj dolgo noč:))) . S pomočjo prirateljic je nastalo tole (ena žal manjka na sliki, kasneje nas je bilo 5) :


Za spodbudo smo dobile v enem klubu žblj nagrado - vsaka en viski. Kozarček, ne steklenico :)

Za naslednje leto smo se že bolj pripravile. Idejo za obleko zbirale po knjigah (jp, takrat še nismo imeli neta, je bilo treba pot pod noge in v knjižnico), risale, zbirale blago in krojile. In šivale, šivale, šivale :))) V 14 dneh mi je uspelo spet sešiti 5 oblek (in zopet ena manjka na sliki:) ) , s katerimi se pa niti nismo potegovale za nobeno nagrado, ker smo se preveč zabavale in smo zamudile razne predstavitve; se zgodi :) Plesalke can-cana, so nas poimenovali in ime smo posvojile :))


Nato se je moje pustovanje za nekaj let ustavilo:) Le zakaj???? :))) Da se je lahko nadaljevalo v miniaturni verziji :) Menda bi bil letos mali v modi:) Sem slišala, da so čebelice "in":) Jaz samo vem, da so dosti preprosto za sešit :))

Naslednja slika je stara 10 let. Nihali smo me tem, da bi bil gasilec ali policaj :) Zmagal je gasilec :) Kaj ima v roki ne vem, naj bi bila sekirica:))

Ko sem dobila kroj za spodnjega pajaca, sem začela uživati v šivanju:)) Najprej je nastala panda. Vedno sem poleg obleke izdelala tudi masko, ki je bila pralna. Ker otrok od začetka ni maral ničesar na obrazu, jo je lahko nosil na čelu ...

... z malo zožanim in podaljšanim krojem je nastal Miki Mišek ..

Še vedno ni maral ničesar na obrazu :)

In prišel je zopet čas, ko sem tudi sama šla nazaj v maškare :) Malce večji zalogaj, saj je bilo treba sešiti 8 kostumov (haha, vedno en manjka na sliki :) - tokrat je bil en kostum še za otroka, ki ga pač v Festivalni nismo imeli s seboj). Ne boste verjeli, kroj še vedno isti :))) A. je krasno pobarval oči in pripravil krake, vse ostalo pa sem več ali manj izdelala res sama. Tukaj smo dobili 3 nagrado in jo z užitkom pojedli :)))))) Čeprav mislim, da bi si zaslužiliprvo nagrado :))))))))))))))


Isti kroj, nova maska. Tokrat severni medved. Z masko, v naravnem okolju :)) ...

... in brez - napredovali smo, dovolil je, da se ga namaže in tudi masko je poveznil na obraz:))

Vmes smo imeli še duhca za malega, pa mačko za mamo, ampak slik zaenkrat ne najdem.

Otroška pustovanja smo zaključili pred nekaj leti, ko je končno bil tisto, po katerem uporablja svoj nik - tjulenj :)
Z veseljem povem, da so se kostumi uspešno posojali okoli in so se že bogato amortizirali. Mogoče edino zadnji ne, čeprav tega že jaz spravim nase in me še čaka v kleti :)

Zaključuje se pustni vikend in začenjajo se počitnice!
Vsem počitnikarjem želim lepo vreme in do druge nedelje nič ne mislite na šolo! ;)


Kate

nedelja, 15. februar 2009

6-6-6

Ena je preveč? No ja, res me spominja na zadnji del telefonske številke prijateljice :)))))
Hali me je izbrala, da naj pokažem 6. sliko, v 6. mapi.
Hmmm, več problemov (pustimo tega, da kadarkoli hočem na blog pisat tale mašina trokira :) ):

- Kateri računalnik? Moj domač, ki sameva že dolgo, služben, laptop, prvi zunanji disk, drugi zunanji disk ali pa ta najnovejša mini mašinca?

- Katera je 6. slika v 6. mapci, če je v 6. mapci 10 mapc in v vsaki še 5 ... :)))

Nekako sem prišla do rešitve - sem se odločila za laptop - ker iz njega pišem, bo najmanj iskanja. Kliknem 6. mapco in potem v tej spet 6. in še 1x ponovim klik :) In tako pridem do 6. fotke, ki je nastala po slučaju leta 6! :) Tega tisočletja.




Portorož, 28.6.2006
Začetek počitnic.
Moj mladenič.
Verjetno je nekaj pomembnega našel tam spodaj in mi je nujno razlagal, kaj je videl :) Verjetno sem se mu pa kmalu po tistem pridružila v vodi, da mi je tudi "v živo" pokazal videno:)
Naloga opravljena:)
Ampak bom tista, ki bo prekinila verigo na mojem "kraku", ker:
1. nimam nobene "nepofočkane" več na mojem seznamu
2. nisem prevelik ljubitelj verižnih zadev, zato tudi ne bom na silo iskala nekoga, da ga naprej pofočkam.
























sobota, 07. februar 2009

Čas vodnarjev



Ena objava na mesec? Ni slabo! :) :) :) (nič ne obljubim, da se bom izboljšala, naj to samo od sebe pride:) )

Sicer ne vem, kako je z vami ostalimi, a moj januar je bil kaotičen. Predvsem zaradi službe, saj se mi zdi, da sem kar naprej tam visela. Malo je manjkalo,d a bi tam kar spala :) Ma ja, saj praktično bi bilo. Kaotičnost pa povečuje še tole vreme, ki je milo povedano, kruto do vseh nas. HOČEM SONCE!!! Ok, saj s snegom ni nič narobe. Samo, če ni v povezavi s soncem, je čist hudo brezvezen. In potem še zaspan vikend, ki kliče samo po lenarjenju :(

Aha, naslov - ne morem mimo vodnarjev. Torej prijateljev, sorodnikov in znancev, ki v tem času praznujejo. Na hitro prešteto vas je kakih 20 :) Pa še vse tri iz našega gospodinjstva prištejem! :) Vsem za nazaj in vsem za naprej želim več sonca in seveda vse njaboljše!

Za posladek vsem praznovalcem pa nekaj sladkih dobrot izpred nekaj let





Kate