četrtek, 24. september 2009

Komplet

Menda mi je prvič uspelo, da sem zares naredila komplet. Uhanov sicer ni. Ma jih niso naročli :))
Porabljena je bila ena klobasa, že malce zgodovinska :) Ampak je bila tako velika, da je res ne more tako hitro zmanjkati :) Še za nekaj izdelkov jo je :)

Kate

sreda, 23. september 2009

Do Splita in nazaj

Ali iz Benetk v Benetke, kakor vam je ljubše:)

Vedno objavljam z zamudo. Hm, grda navada? Lenoba? Ne, ne, to delam zato, da se spomini dalj ohranijo.

Ene 14 dni nazaj sva bila povabljena na kratko plovbo. Ker smo se letos poleti že spogledovali, da bi en del počitnic preživeli na ladji (pa smo izpadli, ker je bilo polno), sva se z veseljem odzvala povabilu. Par dni odklopa od vsakdana pa tudi paše, a ne?

Odpeljali smo se s tole, ne ravno velikanko:)


Malce pogleda v notranjost, morda bolj zanimivo za tiste, ki na ladji še niste bili:


En kolaž zunanjosti in notranjosti.
Desna slika prikazuje, kako nas remorker vleče po beneškem kanalu.
Benetke ob popoldanskem odhodu.
Sliko levo spodaj sem v kratkem zasledila še na enem blogu.
Je res zanimiv detajl ob stavbah, ki jih prenavljajo.
Čeprav se mi zdi, da sem se morala zelo potruditi, da sem ujela fotko, na kateri ne bi bilo žerjava in podobnih gradbenih pripomočkov, ker Benetke od daleč dajejo občutek velikega gradbišča.


Zjutraj v Splitu, pogled na ladjo od spredaj


In definitivno vemo kje smo:)

Po Splitu

Hmmmm ... tale podoba nam je strašnopadla v oči :)
Domaće, domaće ;) (zunaj je bilo, kljub septembru, prijetnih 30 stopinj :) ) Dober tek :)

Ko smo odhajali, se je tudi sonce poslavljalo

In res smo odšli, v mednarodne vode, zato je treba zastavo čimprej pospravit


Benetke zgodaj zjutraj (leva in srednja) ter popoldne (desna in ostale)



Nakita kolikor češ :)

Spominkov seveda tudi

Tokrat sem iz Benetk prinesla 4 magnetke za spomin in en račun, z zasoljeno ceno, čeprav smo kofetkali nekje bogu za hrbtom. Ampak res bogu za hrbtom, čeprav nas je zgleda spremljal :)
Ker so se cene na ceniku nekoliko razlikovale od dejanskih smo posumili, da so nam zaračunali ogled "predstave" :) Če mislite, da ne vidite dobro... jp, pogreb je.
Na sliki se zbirajo žalujoči, potem pa je sprevod odpešačil mimo nas po ulicah Benetk :))
Verjetno je kdo to že videl, ampak nam se je zdelo strašno nenavadno :)


In za konec: ladja mi je všeč, ampak mi tudi ni.
Všeč mi je vse bleščeče in glamurozno, kar nudi. Všeč so mi separeji z različno ponudbo - klasična glasba, družabni ples, disco, casino, tak in drugačen bar ... Všeč mi je, ker se lahko kdaj lepo oblečeš, všeč so mi kajute, ker so super dobre. Všeč mi je pogled v/iz pristanišča, všeč mi je, ker greš spat sredi morja, zbudiš pa se na novi lokaciji. Ni mi pa všeč, ker je to vse preveč ljudi na kupu, ker ob bazenu ležiš kot sardina, ker moraš za pijačo vedno posedat po lokalih. Ni mi všeč, ker je vedno gužva za hrano, podrugi strani mi tudi ni všeč, da je treba skoz premišljevat kaj boš oblekel, da boš res nobel, niso mi všeč pozne postrežne večerje, ni mi všeč čakanje na izplutje ... in res za konec ... počitnic naladji si ne bomo omislili :) Vsaj ne v bližnji prihodnosti. Ne bom pa rekla, da me ne bo ladja nikoli več videla:) Obožujem morje, ampak - jadrnica je zakon!!!!

torek, 08. september 2009

Reciklaža

Ne vem zakaj sem se iz nič spomnila na tale postopek, ki sem ga že veliko let nazaj poslikala. Končni izdelek je bil namenjen prijateljici N., da ga je pokazala v tv oddaji, namenjeni mlajšemu gledalstvu, sama pa sem ga izkoristila na takle način :) In, ker čez nekaj let vse prav pride, tudi tole še ni za v staro šaro. Postopek sem imela sicer že nekje objavljen, a tam res nikomur ne pride preveč prav, tukaj pa ga morda katera uporabi.

Res je osnoven, preprost postopek, a marsikdaj se najbolj namatramo s čisto osnovo. Sicer pa je to namenjeno, da se dela z otroci oz. prevedeno v jezik ustvarjalk : "od 3 - 99 let" :))))





Za izdelavo vazice potrebujemo odpadno embalažo soka, mleka, jogurta ipd, belo lepilo in toaletni papir (lahko tudi papirnate brisače, če imamo večjo embalažo)








Belo lepilo zlijemo v posodico. Posodica je lahko tudi večja, a naj bo plitvejša, da bomo lahko brez problema vanjo pomakali papir.








Papir bomo ovili okoli embalaže.







Začetek role pomočimo v lepilo ...









... in prilepimo na embalažo.







Postopek ponavljamo in hkrati papir ovijamo okoli embalaže, dokler ne pridemo do konca.







Na vrhu robove zapognjemo in jih prilepimo na notranjo stran.







V kolikor se papir ob lepljenju ni povsod prijel, ga prelepite še z vrha. Za lažje nanašanje si pomagate tako, da najprej s čopičem papir zmočite in nato premažete z lepilom.







Ko je papir moker, ga lahko še dodatno nagubamo s prsti.






Še en postopek, kako lahko ovijemo embalažo s papirjem.
Lepilo razredčimo z vodo. Vanjo pomakamo koščke papirja (jih trgamo po perforaciji). Ker je tu malo več umazanije, morate nujno imeti podlogo!








Moker papir nanašamo na embalažo, lahkoga malo mečkamo.





Ko je osnova nanešena, na embalažo polagamo kose papirja. Ker je osnova mokra, tu ne potrebujemo ponovnega lepljenja. Površina postane bolj gladka.






In še tretji način - enosatvno namažemo embalažo z lepilom in ovijemo s papirjem. Če je papir večslojen, je na koncu potrebeno še premazati z lepilom, kot je opisano pri prvem postopku. Tudi nagubanje s prsti je na koncu priporočljivo.







Ko je osnova narejena, jo pustimo nekaj minut, da se malo posuši. Nato nanjo lahko lepimo poljubne oblike. Tu je prikaz sončka ...







Papir smo natrgali na koščke in sloje razdelili. Vsak sloj papirja smo pomočili v lepilo, razredčeno z vodo in s tem oblikovali željen motiv.








Tako je nastal sonček.







Če papir zmečkamo v kepico, dobimo ...









... rožico. Nad njo smo naredili oblačke.









Ko se je naša embalaža posušila, smo jo pobarvali z akrilno barvo.







Takole zgleda, če rožico in oblaček pustimi nepobarvana.








Lahko pa ju seveda poljubno pobarvamo.






Ker smo imeli za osnovo rumen papir, lahko sonček ostane nepobarvan. A vseeno je lepši, če ga pobarvamo, ker s to barvo lahko zakrijemo nepravilnosti, ki so ostale od osnove in barvanja ostalega dela.







in na koncu trije izdleki, vsi enaki, vsi različni :)




S to tehniko lahko "oblečemo" tudi lončke za rože, za svinčnike, ... za osnovo lahko vzamemo pločevinko, jogurtov lonček, v bistvu vse, kar prenese mokroto. V te lončke, ki so narejeni iz embalaže soka lahko nalijemo vodo in vanje postavimo rože.


Lep dan,

Kate



nedelja, 06. september 2009

Gremo jeseni naproti

No, saj vem, da še ni jesen. Je še poletje, je. Zame je poletje vse, dokler lahko nosim japonke:) Ampak začetek šole nekako naznanja, da se je končalo tisto brezkrbno poletje. Prvi dnevi šole so mimo. Zakorakali smo v zadnji razred OŠ in, ko pomislim nazaj je minilo, kot bi mignil! Takrat je bilo vse euforično, novo. Sedaj s prvimi dnevi šole nisem imela ne vem kako veliko, edino dnevni bioritem se je malo spremenil. Od sedaj naprej kuham kosilo, ob uri za kosilo, samo zase :) Ta velik sploh ne vem zakaj reče, da pride na kosilo, če ga poje zvečer, ta malo manj velik (težko napišem ta mal, ker me je preko poletja pošteno prerasel:) ) pa bi tako pojedel vse kar imam, ko se primaje iz treninga.

Moja "služba" počasi napreduje, "šefica" mi nalaga kar precej dela :) A se ne pritožujem in ga z veseljem naredim :) Tako sem pridna, da sem si spet zaslužila tri dni morja :) Upam, da bo lepo vreme, ker potovati z ladjo v dežju po moje ni preveč navdušujoče ;)

Pa, da ne bom skoz pri verižicah, poliju in dopustu :) Moja prva strast, ki me je pred nekaj leti zapeljala v vode ustvarjanja, je bila servetna tehnika. Ta preprosta tehnika omogoča, da v pomanjkanju časa narediš nekaj, kar drugi nimajo :) Za darilo je obdarovanka dobila kuharsko knjigo. In, ker rada dajem nekonvencionalne šopke sem si zamislila, da dobi zraven - začimbe. Ker nikakor nisem imela ideje, kako dolgočasne lončke povezati v celoto, sem šla pogledat v hrčkov brlog, tam našla ikeino vazo in nastalo je tole (morda pa komu postopek prav pride):


Začimbe sem kupila in jih vzela iz originalne embalaže.

Ker je vaza prozorna, rabi temnejšo podlago. Oblepila sem jo z enim slojem prtička, ki sem ga odstranila. Hvala za sonček, na balkonu se je hitro posušilo,

da sem lahko pobarvala z belo akrilno barvo.


Za finiš sem razrezala prtiček in z "deli zelišč" polepila vazo.
Darilo je tako dobilo piko na i, obdarovanka pa zelišča za nove kuharske eksperimente.

In za konec se moram samo sebe pohvaliti, da sem vse tudi poslikala - bravo jest! :)

Nedelja se počasi končuje, lepa je bila; še veliko takih!

Kate


Sredinska poravnava