En lep pozdrav vsem!
Še sem živa! Tudi letalo sem preživela :) Čeprav moj otrok pravi, da sem zgubljen primer, jaz vseeno mislim,da nisem tko grozna ;)
Kreta - hmmm, kje je že to? :)
14 dni uživanja, vsak teden drug konec otoka. Malce nevšečnosti z agencijo. No, v bistvu rata problem, če je vodička neizkušena in zraven še zelo prepričana vase. No, po domače povedano, za bruhat :) So se mi kar zasmilili ljudje, ki so bili prvič v Grčiji in so dobili njene odgovore ... no, jaz sem zadeve postavila na svoje mesto, unim iz agencije (čeprav v kombinaciji pogovrne angleščine in nemščine) povedala ta svoje, potem pa nas je zadnji dan čakala steklenica vina in še nekaj v opravičilo :)
Mi smo se pustili zmest samo za trenutek, drugače smo po grško uživali :) Nič posebnega, enostavno vse na lahko, na počasi, kakor pripada tistemu delu zemeljske oble :) Letos je gospod rekel, da si bo ogledoval naravne znamenitosti, predvsem plaže :) Ostala dva se nisva pritoževala :) Šli smo preverit, če je
Elafonisi res tako tropska. Res je :) Žal nobena slika ne prikaže tistega, kar je res. Kdor je bil tam pa ve, kako zares zgleda :)
Ker je 14 dni dolgo na enem koncu, smo si privoščili eno plovbo do
Santorinija. Želja uresničene, videla sem ga, ne rabimo kmallu tja na dopust :)
No ja, ampak vseeno se gospodu ne dam :) Jaz sem vsekakor hotela videti nekaj kamnov :) Pa preverit, če je v
Knossosu res veliko peska, kot je prijateljica D. rekla :) Je veliko peska, ampak na srečo nismo imeli vetra. Bilo je peklensko pripekajoče, ampak vseeno veliko bolj vzdržno kot te dni pri nas :)
Pa še en spomin na pogled iz hotelskega balkona v
Malii. Trava takoj, ko si stopil iz sobe, bazen malček naprej, nedaleč stran pa morje. Za bogove. Ok, če na za njih, pa zame:) Sicer cel teden z veliki valovi tako, da sem šla še celo jaz, ki ne maram bazenov, se splavat tja :) V valove smo se pa samo metali :) Ma je bilo fino in naporno :)
Predno smo šli na drugi del dolgega dopusta, ki smo ga po dolgem času preživeli celega v Portorožu, je po Grčiji sledil finiš v službi. Junija sem se namreč odločila, da imam dovolj tlake, da se ne grem več. In tako sem v začetku avgusta rekla adijo sodelavcem in odšla na svojo novo pot! Sedaj jo tlakujem. Sama sebi in upam, da si naredim lepo ;) Moja prijateljica mi je vedno rekla, če ne greš, ti že ni dovolj hudo ... pa šeprav je imela. Ko je bilo dovolj hudo, sem zbrala pogum in šla :)
Ampak veliko stvari je veliko lažjih, če imaš prijatelje. In jaz jih imam precej. Doma, v službi, po svetu in na spletu :)
McCrafty mi je že veliko nazaj podarila nagradi. Hvala, hvala! Jaz pa ju podarjam vsem blogericam, predvsem seveda ustvarjalkam, ki jih redno spremljam :) Sicer pa sem videla, da se menda že vse dobile te nagrade. Ma carice smo, bi rekel moj otrok :)
Vse verižice so narejene iz "stare robe", ki mi je že malce presedala in sem se odločila, da je skrajni čas, da spravim izpred oči :))) Še nekaj obeskov čaka, da jih odrešim :)
