Reader? Ne, hvala.

Vsakič, ko sem držala miško, da kliknem, vsakič sem se premislila. 

V bistvu me je odvračalo védenje, da je skoz 1000+(1000+1000+...) neprebranih blogov.

No, pa sem se v enem trenutku odločila in "vse prebrala" v manj kot 5 minutah ;) Takoj se bolje počutim :) 

Poletja je nepreklicno konec. Mogoče se vremenu odtrga (hja, saj kakšno pa nam jo je ta vikend zagodlo?) in bo še postalo toplo, a moje izkušnje so žal take da, ko enkrat oblečem prevečkrat zapored dolge hlače, potem je čas, da se pripravimo na jesen:) Sicer pa je tudi mesec september nesporen dokaz, da je konec lenarjenja, da je prišel čas za delo:)  Prvi teden šole je bil kaotičen, saj se je naš gimnazijec privajal na novo šolo, nove prijatelje in na popolnoma nov ritem. In predvsem na to, da se v šolo ne sme zamudit (hm, saj ne, da bi v OŠ kdaj zamudil:)), ker se dobi neopravičena ura! :) Sedaj smo že ustaljeni to, da pa mi kronično vse pade na ene in iste dni je pa tako ali tako že skoraj normalno :) 

Moja ustvarjalna muza je letos še vedno na dopustu. Ma je bila celo poletje. Se noče vrnit in to mi ni všeč. Nekaj sem sicer sestavljala, a nekako to niso "moji" izdelki. Edini svetel trenutek ustvarjalnega navdiha je komplet verižice in prstana, ki sem si ju že pred 2 leti zamislila za k obleki :) No ja, dolgo je trajalo. Amapk zgleda, da res nisem nujno rabila :) Iz ostankov pa je nastalo še nekaj izdelkov. Itak.

Upam, da se muza res kmalu vrne z dopusta ... :)


Kate

Samo še vroč spomin

Spomin na dopust, na 14 brezkrbnih dni, namenjenih brezdelju. Ampak včasih je tudi brezdelje hudo utrujajoče :) Posebno, če le tega nisi navajen. No, pa vseeno gre.

Ko kriza mine, se človek navadi ... :))))))

Letos smo se odločili, da naše grške počitnice preživimo na zahodni obali, kjer še nismo bili, na obalah in otoku Jonskega morja. Blizu doma, torej :) Naša destinacija: Zakintos.

Tokratne počitnice mi razen odličnega hotela, dobre družbe, novih poznanstev in dobre organizacije agencije, niso pustile posebnega vtisa. Nikakor nobene slabe besede o ničemer, a letos se nisem počutila "grško" :) Morda sem pa že tako navajena pohajkovanja po grških otokih, da mi je vse preveč domače :)

Hotel smo imeli super! No ja, saj ga imamo skoraj vedno, če nam le uspe najti prostor v takem, ki leži na sami obali. Ni ga čez ležanje pod palmo na vrtu hotela in hiter skok v morje. Vsekakor pa tudi pogled iz sobe ni zanemarljiv :)

Mestece Argassi je prijetno mestece, z veliko tavernami, dobro hrano, nočno življenje pa je primerno za resne osebe :) No ja, če hočete nore zabave tipa "sky is the limit", pač tu ne boste zadovoljni:) Je pa Laganos nedaleč stran, tam pa je tega popolnoma dovolj :) In samo posredujem izjavo Angleža iz našega hotela(okoli 25 let ima), da sta Ibiza in Laganos največja primera angleške sramote :))
Vsekakor pa je povsod dovolj Angležev tako, da sem na trenutke celo pomislila,d a se še nisem vrnila iz Londona :))))

Otok smo si ogledali podolgem in počez, vsekakor tudi okoli in okoli (nekaj pač je treba početi 14 dni, nismo mi samo za ležanje). Klifna obala me je na vsakem koraku spominjala na delček slovenske obale ter vsekakor na hrvaško, "blue caves" pa so dodale še "piko na i" podobnosti z otokom Biševo. Všeč mi je modrina globoke vode, všeč mi je skok v osvežilno vodo in noro dobro je plavati po jamah.

Zaliv Navajo, bolj znan kot Zaliv tihotapcev, je zares čudovit. Žal kopanja v njem nisemo doživeli, ker je bilo tistega dne prevalovito in ni bilo možnosti ustavljanja. Smo si ga pa zato šli ogledat še od zgoraj navzdol, pa je tudi zadostovalo :) Sicer nas tista "tihotapska ladja", ki je nasedla čisto na sredi zaliva (leta 1983 in nič prej :)) ni prepričala o avtentičnosti, ampak turistični magnet, največkrat slikan zilav na svetu je tam in seveda je to bistvo, mar ne? Hm, v Sloveniji imamo nekaj avtentičnih "ostankov". Zgleda, da so na napačnem magnetnem polu :)

Če greš iz Zakintosa in ne vidiš želv, potem si ali jeseni tam, ko jih ni več ali pa se ti ni dalo v zaliv, kjer se parijo :) Tudi s pedalinom se da do njih - seveda, če si lociran na pravi plaži. Mi smo se odločili za ogled s "polpodmornico" , s tem jo menda v tem času zagotovo vidiš. Opevana polpodmornica ni dosti drugačna od našega Subaquatica, ampak verjetno je potopljeno rimsko cesto pod piranskim obzidjem bolj dolgočasno opazovati kot želvo, ki gre vsake toliko časa po zrak? :))) Priznam, da je name naredila veliko večji vtis velika želva, ki nam je pred leti pripravala mimo jadrnice, nekje na poti na Vis, ampak tudi iz "akvarija" ni tako slabo :)))

Vzporednice s Slovenijo postavljam samo zato, ker sem v hotelu poslušala Angleže, ki so se tako noro navduševali nad vsemi temi zadevščinami, bili tako vzhičeni, da so kar skakli od veselja, ko so kazali slike :) Nas pa so malo čudno gledali, zakaj nismo tako navdušeni kot oni. Pa smo jim povedali, da imamo veliko teh stvari doma, če pa ne ravno doma, pa samo "skočimo" k sosedom in to vidimo :) Po 10 - 14 dneh druženja so nas nekako razumeli in upam, da smo koga s hvaljenjem Slovenije vsaj malo navdušili in se bo kdaj ustavil tu.

Ampak vse pa le ni bilo ne-grško. Hrana :) Ta nas letos ni razočarala :) Tisti, ki ste mi bolj blizu veste, da sem v vsakdanu malce zoprna s prehranjevanjem 5x na dan, müsliji za zajtrk, hrana po pameti, kruha in krompirja v bistvu ne jem ... Ja, samo ne to tam dol. Ne, ne, to tam ne gre :) Niti nočem, da gre :) Popečen kruh s česnom, popečen kruh s paradižnikovim pestom, gyros (absolutno s pito) , svinjsko meso tako ali drugače , feta, musaka s krompirjem, obložena miza ob 10h zvečer ... :))) Odlično dobra hrana, dobri 2 kg sem jo prinesla kar domov. Pa ne v prtljagi :)))))

Kljub neprevlikemu navdušenju nad samim otokom smo imeli krasen dopust, to pa je največ vredno! Po 10 dneh mraza bi se za nekaj dni z veseljem prestavila nazaj :)

Ampak se ne bom, bom čisto zadovoljna z našo Obalo. Jaz jo imam rada :)


Kate

Počitniške delavnice

Kogar zanima, dobi več informacij na
trivium.kjs@gmail.com

Skorajšnja objava - hahaha

Ja saj mogoče gre komu čas počasi.
No, jaz vsekakor nisem med tistimi. Moj dan bi lahko imel kakšnih 5 ur viška, pa se ne bi nič razburjala :) Zato je od napovedane skorajšnje objave minilo skoraj en mesec :)

K. mi je danes rekla, da mi ne sledi več, kje se nahajam :) Včasih se še meni zdi, da ne vem :) Ampak mi nekako ratuje. Čeprav se mi zdi, da zadnji mesec živim iz kovčkov :) V Londonu je bilo krasno, sicer malček mrzlo ampak ok, za Otok se to spodobi, saj vem. Me je pa tolažilo dejstvo, da ste tudi v Sloveniji tisti čas hodili v jaknah :) Še sreča, da je, odkar sem se vrnila prelep topel sonček! Čeprav se moj dopust počasi šele začenja, sem se vseeno naužila morskega zraka. Nič hudega, če sem sedela pod brajdo z laptopom in fascikli okoli sebe, občutek je bil vseeno odličen! :)

Uživajte počitnice, meni se zdi, da jih pri nas že takooooooooo dolgo :)

Slika pa le za to, da ni čisto brez :)

Po dolgem času

En lep pozdrav:)
Sivina pomladi, vremenska odvisnost od sonca, ki ga ni in ni bilo ter splet dogodkov so me potisnili na najbolj počasne obrate. Tudi nekaj dni na morju za prvomajske praznike me ni potegnilo iz "črne luknje" ustvarjanja. Od tistega izziva v aprilu, ko sem bila izbrana med top3 sem vegetirala, kar se ustvarjanja tiče. Ok, nekaj malenkosti sem spravila skupaj, a bolj na silo, kot zares in še to bolj samo dokončala že začeto.

Že dolgo nazaj sem porabila črne klobase, mjega "purana", kot sem poimenovala klobaso. Nekaj kosov še vedno čaka spečenih, a jih ni več veliko (na mojo srečo:))

Verjamete, da so vse tri verižice narejene iz iste klobase?
No, tudi ta je bila velika in kar nekaj jo je pristalo tudi pod rokami drugih ustvarjalk. Sem pa tudi veliko, veliko izdlekov naredila iz nje. Amapk počasi se hudo naveličaš ene-ta-iste. Na koncu sem najprej uporabila košček za hidden magic tehniko, ostanke pa sem razrdelila na dva dela. Enemu sem dodala še malo modre barve in ga premečkala, drugi del pa sem "vrgla" v extruder.

Iz modre klobase, ki je ostala, ko sem lani delala "poletno verižico" je s tehniko Natasha beads nastal nov obesek. Beadsi za levo verižico so bili narejeni že lani :)

Vse ostalo pa je nastalo izključno tukaj :)

Ker se je zunaj naredilo prelepo poletno vreme (oh, 30+! To je zame! :)), ker je nujno, da naredim darila za"moje šolarje", ker je v ponedeljek sinova valeta, ker je nekaj konkretnih naročil, ker si je treba zagotoviti delo tudi za poletne mesece ... bo treba do torka kar fino prijeti za delo :) V sredo pa vstopim v dolgo vroče poletje, ki ga bom začela v Londonu (tega se že hudo, hudo veselim).

McCrafty me je vmes tudi pocukala, da naj pokažem 10 sliko prve mape slik ... ne bom ignorirala tega, ampak tale računalnik iz katerega trenutno pišem je deviško prazen slik (edine tri pa sem že zgoraj objavila:)), pokažem v naslednji, skorajšnji objavi.

Kate

Čas za spremembe

Ne, ne, nič velikega se mi ne obeta :)
Amapak letos sem Veliko noč spravila na minimum.

1.Po več kot 20 letih nisem spekla potice.
Po svoje je bilo fino, smo ravno tako preživeli praznike, po drugi strani mi je nekaj manjkalo. Čeprav je sama pojem kak kos, ne več.

2.Jajca (malo jajc :) ) sem skuhala v refoškem, namesto v teranu.

Barvno slika ne laže, vedno so bila v teranu (slika spodaj) lepo vijolična, letos (slika zgoraj) pa so bila dolgočasno sivo-črna. Svetila pa so se, to pa:)

3. 20 let sem imela na vejah obešena ista okrasna jajčka. Kupila sem jih davnega leta 1989, ko je moje ne preveč dolgo bivanje v Nemčiji sovpadlo z Veliko nočjo in sem se takrat zaljubila v velikonočno okraševanje (pri nas, vsaj v mestu, tako okraševanje še ni bilo v modi :)) Letos sem jih zamenjala z doma izdelanimi. Pa še nekaj je spremenjeno - vejice v vazi so druge. Grm, ki je imel krasne vejice za v vazo, z ravno prav velikimi listki so žal pri čiščenju tako obrezali tako, da se je posušil. Oljčna vejica pa je v ozadju (desno) ampak sem jo kar pustila rasti:)

Vazo sem letos okrasila za enkratno uporabo in mi je všeč. Ampak staro okrasje (spodaj) je bolj živahno :)

4. Tudi prt je letos manjši, manj je dodatnnega okrasja oz. je drugačno:

Okrasitev, ki sem jo imela leta enako (spodaj) je zamenjala minimalistična (zgoraj).

Če povzamem - čeprav so bili prazniki v preteklih letih bolj "okrašeni", nam tudi letos ni nič manjkalo. Pojedli smo (normalno veliko) šunko, ki je bila v testu, domač hren, jajca, tudi potice nismo stradali. Obiskali smo ravno toliko ljudi in tiste, katere smo hoteli, bili smo na izletu in malo doma. Razen malo več lepega vremena nam res ni nič manjkalo. Morda je bilo celo nekaj novega - za spremembo od prej sem naredila nekaj svojih dodatkov:)

Jajčka v kompletu :) Kao krakel. Ma se vidi, a se nisem preveč trudila:)

Ovčka, ki je v enem tednu "dala veliko skozi", saj je pozirala otrokom :)

Dobro, da še drži skupaj, ampak na sončku ji ni hudega :)

Držim pesti, da je z Veliko nočjo prišlo tudi veliko lepše vreme :)
In z njim tudi veselje do kaj narest, ker tole ravnodušje do ustvarjanja je že prav boleče ...


Kate

Ko me prime

Me prime zares :)
In vedno tako, da si najprej mislim "pa saj jaz se to ne grem". Potem pa od ne vem kje, ko je menda čas za spat, meni pade ideja. Da slučajne ne zaspi, jo je treba zbudit in v akcijo!:)

Torej, potegnil me je prvi slovenski izziv (in moji drugi, pri katerem sodelujem nasploh), ki je objavljen na CRAFT-alnici (hvala punce, dobr ste spedenale!).

Ker nimam ne vem kako velike zaloge štempiljk, zamislila sem si pa konja (pojma nimam zakaj, preblisk), sem ga narisala. Ampak prvi je bil prevelik, zato sem narisala še drugega :) Če imate občutek, da se sveti, imate popolnoma prav. Konj je narisan z ogljem in se zelo briše, kar me je motilo. Poskusila sem poškropit z Glimmer Mist-om in ... deluje :)

Dodatki so preprosto vzeti iz škatel z nakitom, podkvice so ročno izrezane, senčene s StazOn ter porisane.

Senčeno je v kombinaciji Distress + StazOn.

To je to.

Kate